Zasebni spa oddih z zajtrkom, leseno kadjo s termalno vodo in turško savno.
Privoščite si Wellness oddih v Termah Dobrna s polpenzionom, termalnimi bazeni ter vstopom v Arbora SPA in Sauna SPA.
SAMOPLAČNIŠKO
DOBRNA
LaVita SPA & Beauty
Masaže in nege obraza ter telesa za lahkotnejši oddih
Kozmetika Dobrna Essential
Zasebni spa oddih z zajtrkom, leseno kadjo s termalno vodo in turško savno.
V Dobrni zgodovina ni le spomin na preteklost. Teče v termalni vodi, vodi skozi Zdraviliški park ter ostaja zapisana v arhitekturi in zgodbah ljudi, ki so tukaj iskali zdravje, mir in navdih.
Od prve pisne omembe leta 1403 do danes se je marsikaj spremenilo. Bistvo Dobrne pa ostaja isto: prostor, kjer si človek vzame čas zase.
Leta 1403 se dobrnske terme in termalni vrelec prvič pojavijo v pisnih virih. Voda, ki bo skozi stoletja oblikovala življenje Dobrne, tako postane tudi del njene zapisane zgodovine.
Leto 1624 velja za enega ključnih mejnikov v zgodovini Dobrne. Takrat Matija Gačnik ob termalnem vrelcu zgradi prvo zdraviliško stavbo in s tem postavi temelje organiziranega razvoja zdravilišča.
Nad kopališki bazen vzida marmorno napisno ploščo, ki je v Zdraviliškem domu ohranjena še danes. Pod družino Gačnik, pozneje Schlangenburg, začne Dobrna postopoma preraščati iz kraja z zdravilnim izvirom v prepoznavno zdravilišče, kamor prihaja vse več gostov tudi iz širšega prostora.
Leta 1814 Dobrno prevzame Franc Ksaverij Kajetan pl. Dienersberg. Preoblikuje Zdraviliški dom in leta 1820 uredi kostanjevo alejo, iz katere se začne razvijati današnji Zdraviliški park.
Sredi stoletja pod grofom Hoyosom sledijo nova zdraviliška dvorana, kopeli, poti in počivališča. Leta 1850 dr. Gustav pl. Kottowitz izda prvi turistični vodnik po Dobrni, nekaj let pozneje pa zgradi današnjo Vilo Higiea.
V tem obdobju zaživi tudi Mlečna Marijanca, kjer so gostom ponujali sirotko, mleko, kavo in čokolado.
Leta 1853 v Dobrni po bolezni okreva Johann Strauss mlajši. Med bivanjem v takratnem Bad Neuhaus bei Cilli nastane Die Neuhauser-Polka, poimenovana po zdravilišču.
Prvič zazveni 18. septembra istega leta na Dunaju.
Za trenutek se mir Dobrne preseli v glasbo.
Leta 1872 zraste Švicarski dvor, današnji Hotel Švicarija, zdravilišče pa dobiva vedno bolj prepoznavno podobo.
Leta 1899 odkrijejo Klementinin vrelec, leta 1908 pa prenovijo zdraviliški bazen in zgradijo stekleno verando.
Dobrna postaja kraj, kamor gostje ne prihajajo več le zaradi vode, temveč tudi zaradi sprehodov, glasbe, druženja in zdraviliškega načina življenja.
Dobrna skozi vojne, nove države in nove generacije gostov ohranja svojo zdraviliško vlogo ter postopoma vstopa v sodobnejše obdobje razvoja. Zdraviliška ponudba se širi, spreminjajo se potrebe gostov, vse pomembnejšo vlogo pa poleg termalne vode dobivajo tudi zdravstvene storitve, udobnejše bivanje in sodobnejša turistična infrastruktura.
Pomemben mejnik predstavlja leto 1979, ko zraste Hotel Vita s termalnim bazenom, zdravstvenim centrom ter prostori za druženje in kulinariko. Z njim Dobrna naredi velik korak proti sodobnemu zdraviliškemu in termalnemu središču ter začne novo poglavje svojega razvoja.
V zadnjih letih so zgodovinske stavbe Dobrne dobile novo življenje. Boutique Hotel Dobrna in Vila Higiea danes povezujeta zgodovinski značaj s sodobnim bivanjem, leta 2024 pa je ponovno zaživela tudi Mlečna Marijanca.
Več kot šest stoletij po prvi pisni omembi ostaja termalni vrelec srce Dobrne. Okoli njega se danes prepletajo zdravje, wellness, kulinarika, zgodovinske namestitve in Zdraviliški park.
Spreminja se čas. Razlog za prihod v Dobrno ostaja podoben: zdravje, narava, mir in čas zase.
